V Italiji so se z začetkom leta 2026 močno zaostrile politične napetosti glede napovedanega referenduma o reformi pravosodja. Ker parlamentu ob sprejetju reforme ni uspelo doseči dvotretjinske večine, je ljudsko glasovanje postalo obvezno, vprašanje datuma izvedbe pa je postalo predmet strateških prepirov. Italijanska vlada si prizadeva za čim zgodnejši termin, medtem ko opozicija in Visoki svet sodstva (CSM) poskušata postopek zavleči. Nasprotniki reforme želijo s podaljševanjem rokov ohraniti trenutni sistem volitev v sodniške organe in se izogniti novim pravilom, ki bi omejila vpliv interesnih skupin znotraj sodstva. Kampanja se je začela z ostrimi obtožbami o zavajanju javnosti, saj so se na železniških postajah pojavili plakati z napisi, da reforma sodnike podreja politiki, kar zagovorniki sprememb označujejo za neresnico. Sporne vsebine trdijo, da reforma krši neodvisnost sodstva, čeprav 104. člen italijanske ustave ostaja nespremenjen. Zagovorniki reforme, vključno s stranko Forza Italia in fundacijo Luigi Einaudi, so te navedbe označili za informacijsko prevaro in poudarjajo, da je ločitev sodniških in tožilskih karier nujen korak za ozdravitev sistema. Končno odločitev o datumu referenduma, ki bo predvidoma marca, bo moral sprejeti predsednik države Sergio Mattarella.

Italijanski minister za pravosodje Nordio se je znašel pod kritikami združenja italijanskih sodnikov (ANM) zaradi spremembe mnenja o ločitvi karier, kar Bruno Vespa ocenjuje kot poskus ANM, da bi sodnike obranili pred morebitno izgubo zgodovinske bitke. Medtem je v Kataloniji minilo petnajst let od prepovedi borbe s bikom, kar je povzročilo globalno pozornost in delitve v katalonski upravi, kjer so se nekateri ministri izrekali proti, drugi pa za ali so se vzdržali, kar kaže na notranje razprtije.